iStop®, Ventil za zaščito pred zmrzovanjem s senzorjem za zrak.

V resnici na to vprašanje ni jasnega odgovora. Odgovor je "odvisen". Samodejni polnilni ventil ni potreben za pravilno delovanje ventila proti zbrisu, to je v namestitvi, kjer ni samodejnega polnilnega ventila, bo ventil serije 108 deloval pravilno. Vendar pa obstajajo situacije, v katerih je samodejni polnilni ventil v kombinaciji z ventilom proti zbrisu potreben za popolno zaščito toplotne črpalke. Tako je na primer povezava nestandardnega toplotnega izmenjevalnika, tako kot na naslednji sliki, kjer je (9) toplotni izmenjevalec plošče, (10) napajanje sistema in (11) vrnitev sistema.

Primer povezave nestandardnega toplotnega izmenjevalnika v toplotni črpalki

V ilustriranem položaju je samodejna polnilna enota potrebna za kroženje vode skozi celoten izmenjevalec in del sistema pod povratno cevjo. Brez nje bi lahko voda v nekem trenutku ostala negibna, na primer v spodnjem delu izmenjevalnika.
To je prav primer namestitve, v kateri je potreben samodejni polnilni ventil. V resnici pa nam nameščen v katerem koli sistemu, tudi v tistem, kar očitno ne zahteva, ponuja nekaj prednosti. Odpravite potrebo po tapkanju sistema in ga lahko popestri po protipraznem ventilu. V primeru velike izgube vode, če se trenutna prekinitev nadaljuje daljše obdobje, ščiti črpalko pred vstopom v nujni način.

Še eno izjemno pomembno vprašanje, ki odpira temo izgub tlaka v sistemu. Ventil proti zbrisu je skupni prehodni ventil in ustvarja zelo nizke tlačne izgube, zanemarljive pri hidravličnih izračunih. Ventil je zasnovan tako, da ni delov, ki bi lahko nasprotovali pomembnemu odpornosti.

Uporaba zmanjšanja, ko je na primer 1 "ventil nameščen na cevi 5/4", bo očitno povzročila večjo izgubo tlaka, vendar bo ta izguba še vedno razmeroma majhna. Zato se ne smemo bati te vrste montaže, predvsem zato, ker običajno namestimo druge elemente na sistem, kot so filtri, ki se upirajo veliko več.

Ne izolirajte 108 ventila. V primeru prekinitve električne energije mora biti ventil točka, ko se voda hitreje ohladi. Če bi izolirali del ventila, v katerem se nahaja termostatski senzor, bi obstajalo tveganje, da se bo voda v drugem delu sistema hitreje ohladila. Na primer, če je bila izolacija toplotnega izmenjevalnika toplotne črpalke nižja od tiska za protibrizan ventila. V tem primeru bi se lahko voda v izmenjevalniku prej ohladila. Če se izpeljete iz ropota (element, ki se nahaja v zgornjem delu ventila in ima nalogo, da v sistem vnesete zrak, ko voda kaplja iz ventila), ventil morda sploh ne bo deloval, ker bi bil njegov čistilnik blokiran. Takšna situacija bi se lahko zgodila v namestitvi, v kateri ni samodejnega polnilnega ventila.

Zadevni ventil ni odtočni ventil in njegova funkcija ni prenos vode iz sistema. Ko temperatura vode v zunanjem delu vezja doseže 3 ° C, ventil odpre odtok vode, ki se pojavi z rahlim kapljanjem. Takoj, ko voda stavbe vstopi v ventil pri temperaturi, večji od 4 ° C, termostatski senzor ventila zapre odtok vode. To vključuje situacijo, v katerem ventil deluje "občasno", namesto da nenehno kaplja. Zaradi majhne razlike med temperaturo odpiranja in zapiralno temperaturo se količina prenesene vode zmanjša. Naloga ventila je vzdrževati pretok neprekinjene vode za zunanji del sistema, na primer skozi izmenjevalnik toplotne črpalke, s čimer ohranja vodo pri temperaturi, večjo od 3 ° C.

Za pravilno delovanje mora biti ventil proti zbrisu nameščen v 2 kosa. V dostavi je treba namestiti ventil in enega v vrnitvi, čim bližje toplotni črpalki. Za popolno zaščito vira toplote sta potrebna dva ventila, ker nikoli ne morete biti prepričani, kakšna je točka sistema, v katerem se voda hitreje ohladi, in ni rečeno, da je to vedno vrnitev sistema. Obstaja več dejavnikov, ki lahko vplivajo na točko, ko se voda ohladi v sistemu, vključno z atmosferskimi pogoji.